Vloga vodstvenih in nadzornih organov pri zagotavljanju transparentnega trajnostnega poročanja: Kako skladnost s CSRD in ESRS izpolnjuje 7. načelo podnebnega upravljanja
Avtorica: Kim Turk Mehes, vodja področja za trajnost v Deloitte Slovenija in vodja delovne skupine Chapter Zero Slovenia
Svetovni gospodarski forum je oblikoval sklop osmih načel, ki usmerjajo vzpostavitev učinkovitega podnebnega upravljanja. Da bi bila ta načela uporabna in oprijemljiva, je vsakemu od njih priložen sklop vprašanj. Ta vprašanja pomagajo organizacijam pri ugotavljanju in odpravljanju morebitnih vrzeli v njihovih obstoječih strategijah upravljanja podnebnih sprememb.
Ker si v Chapter Zero Slovenia prizadevamo, da bi člani organov vodenja in nadzora uresničevali učinkovito podnebno upravljanje, smo pripravili serijo mesečnih člankov, v katerih pojasnjujemo osem načel podnebnega upravljanja, katerih namen je povečati njihovo podnebno ozaveščenost, vključiti podnebne vidike v strukture in procese organov vodenja in nadzora ter izboljšati orientacijo glede tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za poslovanje.
»Kot skrbniki vrednosti podjetja imajo upravni odbori ključno vlogo pri nadzoru ocenjevanja, upravljanja in poročanja o vplivih, tveganjih in priložnostih. V luči novih zahtev glede transparentnosti, podjetja potrebujejo tako postopne prilagoditve kot konkreten premik v pristopu k trajnostnem poročanju in vključevanju trajnostnih načel v svoje poslovne strategije in sprejemanje odločitev.« [1]
– Fiona Watson, višja direktorica za korporativno poslovanje in odgovornost, WBCSD
Od skladnosti do strateškega delovanja
Ker okoljski izzivi vse bolj oblikujejo poslovno okolje, je vloga vodstvenih in nadzornih organov postala pomembnejša kot kadar koli prej. Integracija trajnostnega razvoja v okvire upravljanja je strateška nujnost, katere temelj je obvezno trajnostno poročanje v skladu z Direktivo o poročanju o trajnostnosti podjetij (CSRD). 7. načelo podnebnega upravljanja, ki poudarja pomen razkritij in transparentnosti, se odlično ujema z zahtevami Evropskih standardov za poročanje o trajnostnosti (ESRS), ki jih uvaja CSRD. Sledenje načelu in zahtevam ESRS krepi vlogo vodstvenih in nadzornih organov pri zagotavljanju robustnega in transparentnega okvira za poročanje o podnebnih spremembah, onesnaževanju, vodnih in morskih virih, biotski raznovrstnosti in ekosistemih ter krožnem gospodarstvu, skupaj z ostalimi relevantnimi okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi temami.
Cilj trajnostnega poročanja pa mora presegati zgolj doseganje skladnosti. Vodstveni in nadzorni organi morajo zgraditi trdne temelje za trajnostno poročanje, ki povečujejo odgovornost, zmanjšuje regulatorna tveganja in tveganja ugleda, povezana z nepopolnimi ali netočnimi razkritji (ki lahko vodijo do obtožb zelenega zavajanja ali prikrivanja), ter vzpostavljajo korporativno kulturo, ki daje prednost točnim, dostopnim in za posamezno podjetje smiselnim informacijam o trajnostnem razvoju.
Dvojna pomembnost kot osnova strateškega delovanja na področju podnebnih sprememb
Vodstveni in nadzorni organi morajo zavzeti strateški pristop k zagotavljanju transparentnosti in se osredotočiti na za podjetje bistvene trajnostne zadeve. Identifikacija pomembnih zadev se začne s poglobljenim postopkom prepoznavanja in ocenjevanja podnebnih vplivov, tveganj in priložnosti prek ocene dvojne pomembnosti. Ta pristop, ki ga predpisujejo ESRS, vključuje finančno pomembnost (ESG vpliv na finančno zdravje podjetja, vključno s podnebnimi tveganji in priložnostmi) in pomembnost vpliva (pozitivni in negativni vplivi podjetja na okolje in družbo). Pristop k oceni dvojne pomembnosti zagotavlja, da podjetja obravnavajo ne le svoja tveganja in priložnosti, temveč tudi odvisnosti od naravnih virov in ekosistemskih storitev ter širše vplive podjetja, vključno s tistimi v njegovi vrednostni verigi.
Ker ocena dvojne pomembnosti predstavlja temelj za pripravo Izjave o trajnostnosti, hkrati pa njeni rezultati pomembno informirajo strateške odločitve in poslovanje, morajo vodstveni in nadzorni organi proaktivno sodelovati v procesu identifikacije in ocene vplivov, tveganj in priložnosti. S tem zagotovijo:
- Poglobljeno razumevanje dejanskih in potencialnih okoljskih vplivov, tveganj in priložnosti podjetja.
- Uvid v to, kako okoljski dejavniki vplivajo na strategijo in odpornost podjetja.
- Informirano upravljanje z (negativnimi) vplivi in tveganji z vključitvijo konkretnih ukrepov v finančne napovedi in poslovanje.
Podnebno upravljanje kot hrbtenica transparentnosti
Za zagotavljanje transparentnosti in natančnosti pri poročanju o podnebnih ukrepih se vloga vodstvenih in nadzornih organov širi na oblikovanje struktur upravljanja, ki vključujejo podnebne in okoljske dejavnike v osrednje poslovne prakse. Jasno morajo opredeliti vloge in odgovornosti za ESG zadeve, npr. z oblikovanjem odborov, namenjenih podnebnim vprašanjem. V njih mora biti zagotovljena tudi njihova udeležba, da podnebna vprašanja prejmejo ustrezno obravnavo na najvišji ravni. S tem se zagotovi ustrezna seznanitev vodstvenih organov s podrobnimi analizami in ocenami, kako dejavnosti gospodarske družbe prispevajo k podnebnim spremembam, onesnaževanju, izčrpavanju virov ter degradaciji biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Omogoča jim tudi, da se ustrezno seznanijo s pričakovanimi finančnimi učinki fizičnih in tranzicijskih tveganj povezanih s podnebnimi spremembami, morebitnimi priložnostmi in odvisnostmi. Vse te informacijo služijo kot temelj za strateško odločanje in uskladitev poslovnih modelov s cilji trajnostnega razvoja.
Vodstveni in nadzorni organi morajo omogočiti tudi vzpostavitev robustnih okvirjev za upravljanje podatkov, ki zagotavljajo točne, zanesljive in transparentne razkritja. To vključuje redno spremljanje in preverjanje podatkov, uravnoteženje kvantitativnih in kvalitativnih vpogledov in jasno komuniciranje z deležniki prek različnih kanalov, ki omogočajo tudi jasno artikulacijo deležniških pričakovanj.
Vodenje s transparentnostjo kot del trajnostnega voditeljstva
Čeprav se številne gospodarske družbe še vedno spopadajo z izpolnjevanjem zahtev EU glede trajnostnega poročanja [2], vse več vodstvenih kadrov razume, da je poslovni uspeh tesno povezan z ukrepanjem na področju podnebnih sprememb [3] ter da je transparentnost temelj ne le za skladnost, temveč tudi za gradnjo zaupanja med deležniki, dolgoročno odpornost in uveljavitev družbe kot trajnostne. Vodstveni in nadzorni kadri, ki sledijo 7. načelu podnebnega upravljanja, so tako v edinstvenem položaju, da uravnotežijo finančno odpornost z okoljsko odgovornostjo in pomembno prispevajo k trajnostni prihodnosti.
Viri:
[1] https://www.wbcsd.org/wp-content/uploads/2024/11/RY-WBCSD_Reporting_Matters_2024.pdf
[2] https://carbontracker.org/reports/flying-blind-in-a-holding-pattern/