Današnji največji trajnostni izzivi predstavljajo tako tveganja kot priložnosti

Avtorica: Mojca Markizeti, članica delovne skupine Chapter Zero Slovenia; strokovnjakinja za trajnostne strategije, poslovni razvoj in inovacije in ustanoviteljica Improve X Advisory

 

Svetovni gospodarski forum je oblikoval sklop osmih načel, ki usmerjajo vzpostavitev učinkovitega podnebnega upravljanja. Da bi bila ta načela uporabna in oprijemljiva, je vsakemu od njih priložen sklop vprašanj. Ta vprašanja pomagajo organizacijam pri ugotavljanju in odpravljanju morebitnih vrzeli v njihovih obstoječih strategijah upravljanja podnebnih sprememb.

Ker si v Chapter Zero Slovenia prizadevamo, da bi člani organov vodenja in nadzora uresničevali učinkovito podnebno upravljanje, smo pripravili serijo mesečnih člankov, v katerih pojasnjujemo osem načel podnebnega upravljanja, katerih namen je povečati njihovo podnebno ozaveščenost, vključiti podnebne vidike v strukture in procese organov vodenja in nadzora ter izboljšati orientacijo glede tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za poslovanje.

Organi vodenja in nadzora bi morali neprestano ocenjevati kratkoročna, srednjeročna in dolgoročna podnebna tveganja in priložnosti ter ustrezno ukrepati glede na njihovo pomembnost za družbo.

Ocena podnebnih tveganj in priložnosti je mnogokrat (ali pa še bo) zahtevana s strani deležnikov gospodarske družbe: investitorjev, finančnega trga, poslovnih partnerjev, v zadnjem letu pa tudi s strani pravil in zakonov na vedno več trgih.

Razlog za to ni nekaj želja po dodatnem »birokratskem« zapletu in delu v gospodarskih družbah. Ampak zahteva po transparentnosti in sistematičnem naslavljanja podnebnih tveganj in priložnosti, torej v prvi vrsti:

  • prilagajanje gospodarske družbe na obstoječe in prihajajoče podnebne spremembe; s tem ohranjanje finančnih zmogljivosti in potencialov družbe (in s tem finančnih interesov deležnikov).
  • blaženje podnebnih sprememb; globalne podnebne spremembe nimajo mej in kolektivno smo vsi odgovorni, da jih omejimo, da prilagodimo svoje tehnologije in poslovne modele, ter najdemo boljše ekonomske rešitve ob ohranjanju kvalitete življenja in uspešnosti gospodarstva.

Pomembne točke procesa ocene tveganj in priložnosti:

Kontinuiteta ocenjevanja tveganj in priložnosti; razumeti moramo, da podnebne spremembe prinašajo nenehne spremembe in tveganja za gospodarske družbe ali njihove deležnike. Organi vodenja so odgovorni, da družba kontinuirano obnavlja ugotovitve in usklajuje aktivnosti. Medtem ko lahko nekatera tveganja in priložnosti s pomočjo znanstvenih referenc prepoznamo, moramo za druga dobro poznati svoje deležnike in trende njihovega poslovanja.

Metodologija ocenjevanja tveganj in priložnosti; opremo se lahko na klasične metode ocene tveganj, ki jih je potrebno razširiti z novim znanjem o podnebnih spremembah, potrebno se je opreti na ugotovitve klimatologov. V zadnjih nekaj letih podnebna tveganja v svoje modele vgrajujejo tudi banke in zavarovalnice, smiselno si je pomagati. Pomembno je, da družba razvije več scenarijev vpliva podnebnih sprememb, pomaga, da je med scenariji tudi »BAU« (business as usual) scenarij, ki lahko družbi uspešno pomaga določiti finančne posledice tveganj in uspešno argumentirati potrebne spremembe. Spodaj navajamo nekaj virov informacij, ki lahko družbam koristijo z informacijami.

Poglobljeno razumevanje trendov, dogajanja, problemov in potreb družbe in okolja; potrebno je širše razumevanje, da lahko v oceni tveganj podamo utemeljene ocene, katere tveganja ne podcenjujejo. Organi vodenja morajo vključene sodelavce v pripravo ocene tveganja in priložnosti ustrezno informirati o strateških potrebah in usmeritvah gospodarske družbe.

Razumevanje podnebnih tveganj, ki vplivajo na gospodarsko družbo direktno ter posredno (preko oskrbovalne verige in preko obnašanja uporabnika / strank); tveganj družbe ne more kvalitetno oceniti samo z interno ekipo, ampak naj v dialog povabi svoje deležnike, še posebej dobavitelje (podnebna tveganja dobaviteljev so lahko popolnoma drugačna, a bodo na družbo direktno vplivala), uporabnike / stranke (zaradi podnebnih tveganj lahko oblikujejo nove potrebe, navade) in strokovnjake.

Razumevanje priložnosti, ki lahko izhajajo iz podnebnih sprememb; poglobljeno poznavanje trendov gospodarske družbe in pomembnih deležnikov (enako kot zgoraj pri tveganjih) ji lahko omogoči hitro reakcijo in uspešno prilagajanje.

Pridobivanje znanja & široka, diverzificirana / raznolika ekipa (z različnimi strokovnimi znanji, izkušnjami in odgovornostmi); organi vodenja morajo poskrbeti, da so tovrstna znanja in kompetence o podnebnih spremembah razširjena na vse ravni organiziranosti in operative družbe. V začetku dela na tem področju je smiselno v organizacijo povabiti tudi znanje, izkušnje drugih družb in strokovnjakov, a že srednje-ročno mora družba razviti lastne kompetence, metodologije in procese, katere je potrebno nenehno posodabljati.

Kvantifikacija ugotovitev (finančna ocena); v začetnem procesu določitve podnebnih tveganj in priložnosti bo za družbo težko ugotoviti potencial finančne obremenitve, a je pomembno, da čim prej razvije metodologije za omenjene izračune.

Ocena tveganj in priložnosti je unikatna za vsako gospodarsko družbo; okvirno jih sicer lahko določa sektor, lokacija (geografija), tehnologije,… a kljub temu bo družba najbolj uspešno, če bo oceno izdelala brez prevelikega »prepisovanja« od drugih ali iz nekih krovnih dokumentov.

Ker se največ naučimo iz napak, navajam spodaj nekaj najbolj pogostih, ki lahko hitro rezultirajo v slabši »privlačnosti« podjetij za poslovne partnerje ali / in v slabšem finančnem izhodišču za podjetja:

  • Površen pristop k oceni tveganj in priložnosti, ne-vključevanje različnih scenarijev, spregled pomembnih tveganj
  • Koncentracija na kratkoročna tveganja, zanemarjanje srednje in dolgoročnih tveganj, ki navadno presežejo metodologije postavljanja finančnih projekcij družbe (letni finančni načrti)
  • Zanemarjanje prehodnih tveganj
  • Strokovno preozko postavljena ekipa, ne-vključevanje operative
  • Nesodelovanje finančnih strokovnjakov
  • Ne-vključevanje deležnikov ali neupoštevanje njihovega mnenja
  • Sklepanje o tveganjih in priložnostih na bazi kvalitativnih opisov (neupoštevanje ali ne-ukvarjanje s kvantifikacijo ugotovljenih tveganj)
  • Neupoštevanje ugotovitev v poslovnih odločitvah, strategijah in investicijah, torej ocene tveganj in priložnosti ne bomo razbrali tudi iz finančnega poročila družbe

Nekaj dejstev o podnebnih spremembah:

  • Od vseh regij sveta se hitreje od Evrope segreva samo Rusija.
  • Pogostost škodnih vremenskih pojavov od leta 1992 se je v Evropi povečala za 5x (globalno povečanje 3.5x).
  • Ekstremne količine padavin se povečujejo v količini in obsegu škode, hkrati lahko južna Evropa pričakuje precejšnje upade v skupnem seštevku padavin in hujše suše.
  • Podnebne spremembe so multiplikator tveganja, ki lahko poslabša obstoječa tveganja in krize. Podnebna tveganja se lahko širijo iz enega sistema ali regije v drugega, vključno tudi iz drugih regij v Evropo.
  • Kaskadna podnebna tveganja že vodijo v sistemske izzive, ki zadevajo celotne gospodarske družbe ter vplivajo na ekonomsko uspešnost držav, družbe in posameznikov.
Vir: EEA poročilo, str. 13. https://www.eea.europa.eu/publications/european-climate-risk-assessment
Vir: EEA poročilo, str. 13. https://www.eea.europa.eu/publications/european-climate-risk-assessment
Več informacij o 8 načelih podnebnega upravljanja

Viri z več informacij, koristnih pri oceni tveganj in priložnosti za gospodarske družbe: