Podnebni forum 2024: Moč vodstvenih in nadzornih organov pri usmerjanju zelene agende

Ljubljana, 17. december 2024 – Podnebni forum 2024, ki je potekal v organizaciji Chapter Zero Slovenia, je izpostavil vse bolj pomembno vlogo vodstvenih in nadzornih organov pri oblikovanju in usmerjanju zelene agende. Odprli smo pomembna vprašanja o tem, kako trajnostno poročanje in skladnost z regulativo vplivata na korporativne spremembe, pri čemer so udeleženci opozorili, da zgolj skladnost z regulativo ni dovolj – pomembna je tudi dejanska implementacija trajnostnih in pomenljivih sprememb. Forum je ustvaril prostor za konstruktivno razpravo med vodstvenimi in nadzornimi organi, v kateri so delili izkušnje o konkretnih trajnostnih ukrepih, ki jih že uvajajo v svojih organizacijah, ter izpostavili nekatere izzive, ki otežujejo proces zelenega prehoda.

Forum se je začel s predstavitvijo Tine Kobilšek z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je naredila pregled aktualnega stanja podnebnih sprememb in opozorila na dejstvo, da se ozračje v Sloveniji segreva hitreje od globalnega povprečja. Izpostavila je, da trenutne zaveze niso dovolj ambiciozne za dosego cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C, po UNEP poročilu 2024 pa naj bi se tudi ob popolni izpolnitvi zavez dvig temperature omejil le na 2,6–2,8 °C, kar je precej nad varnim pragom. Dodatno je opozorila na stroške neukrepanja, ki na dolgi rok močno presegajo stroške prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Kot je pojasnila, je EU med letoma 1980 in 2020 zaradi neukrepanja utrpela za 650 milijard evrov gospodarske škode, do konca stoletja pa bi se lahko iz istega razloga BDP zmanjšal za do 7 %.

V nadaljevanju je orisala ključne poudarke s podnebne konference COP29 v Bakuju, ki se je je udeležila v vlogi glavne pogajalke Slovenije za podnebne spremembe. Dotaknila se je tudi regulativnih zahtev za gospodarske družbe na nacionalni ravni, pri čemer je izpostavila osnutek Podnebnega zakona, ki zagotavlja okvir za učinkovitejše izvajanje podnebnih politik in dosego cilja podnebne nevtralnosti Slovenije najpozneje do leta 2045, ter predstavila pomembne spremembe, ki jih prinaša posodobljeni Nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN).

O tem, kako je val EU regulative preoblikoval korporativno trajnostnost, je govoril Niko Korpar, višji svetovalec za trajnostnost v Deloitte Svetovanje. Poudaril je, da standardizacija trajnostnega poročanja, kot jo določata regulativi CSRD in ESRS, omogoča večjo transparentnost in primerljivost praks med družbami. Opozoril je tudi na tveganje, da se gospodarske družbe v valu različnih regulativnih zahtev osredotočijo izključno na skladnost, namesto da bi dejansko uresničevala trajnostne in pomenljive spremembe.

V procesu zagotavljanja skladnosti vse bolj narašča tudi vloga vodstvenih in nadzornih organov. Čeprav ni zakonske določbe, ki bi izrecno določala njihovo odgovornost, je izpostavil Korpar, se v praksi povečuje pritisk na širšo odgovornost. Implementacija strukture za skladnost je vodstvena naloga, ki vpliva na upravljanje, notranje kontrole ter odgovornost za razkrite informacije. Poslovne odločitve morajo temeljiti na informacijah, pri čemer trajnostna tveganja postajajo pomemben del te informacijske podlage.

Zaključni prispevek je podala Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica Circular Change in sopredsedujoča Evropski platformi za krožno gospodarstvo v Bruslju, ki je osvetlila praktične vidike sistemskih sprememb, znotraj katerih se krožno gospodarstvo vse bolj utrjuje kot koncept, ki pomaga krepiti konkurenčnost in odpornost.  Pojasnila je, da (tradicionalno) gospodarstvo, ki nenehno potrebuje vedno več novih primarnih surovin, dolgoročno ni ekonomsko niti ekološko vzdržno – to težavo je prepoznala tudi Nemčija, ki je začela odločno uvajati krožno gospodarstvo. Ta pristop namreč neodvisnost in konkurenčnost gospodarstva, saj so surovine pogosto drage in redke, dobavne verige pa so izpostavljene tveganjem. Krožno gospodarstvo omogoča tudi, da se vrednost surovin in izdelkov ohranja dalj časa, kar prispeva k večji trajnosti, zmanjšanju okoljskega odtisa ter odpira možnosti za nove poslovne modele.

Vsakemu vsebinskemu sklopu je sledila razprava z udeleženci in aktivnimi poslušalci foruma, med katerimi so bili mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela, mag. Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v Hidrii, ter dr. Saša Bavec, predsednik Sveta zavoda CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo. Razprava je ustvarila prostor za refleksijo na predstavljene teme in delitev konkretnih izkušenj in izzivov, s katerimi se njihove organizacije srečujejo pri uresničevanju zelene agende in trajnostnega poslovanja.

Podnebni forum je povezovala Tara Pleško, vodja trajnostnega razvoja in PR na Britansko-slovenski gospodarski zbornici.

Posebna zahvala gre partnerjema dogodka, BTC in Circular Change, ter partnerjem pobude, NLB, Zavarovalnici Triglav in Delu, ki so s svojo podporo omogočili izvedbo foruma.