Izkušnje s trajnostnim poročanjem v praksi: Zavarovalnica Triglav in Deloitte
8 April 2025
V letošnjem letu so prve gospodarske družbe predložile poročila za leto 2024 skladno z direktivo CSRD. Naj trajnostno poročanje ne bo le še ena obveznost, ampak priložnost za ustvarjanje resničnih sprememb in dolgoročne vrednosti. Nova zakonodaja postavlja visoke standarde transparentnosti, a ključni izziv je, kako te zahteve prenesti v prakso in ustvariti korenite spremembe.
Kako so se z nalogo trajnostnega poročanja soočile družbe v Sloveniji? Preberite zgodbi Kim Turk Mehes, višje menedžerke in vodje področja za trajnostni razvoj v Deloitte Slovenija, in Nine Kelemen, vodje trajnostnega razvoja v Skupini Triglav, obe tudi članici delovne skupine Chapter Zero Slovenia.
"Priprava prvega konsolidiranega poročila o trajnostnosti na podlagi zahtev standarda ESRS in Uredbe EU o Taksonomiji je bila za nas velik izziv. Zakonodajni okvirji so postavili visoke standarde, ko gre za transparentnost, obseg in kakovost. V poročilo smo zato vključili širok nabor informacij o okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikih (ESG) našega poslovanja. Ključno je bilo usklajevanje vseh poslovnih funkcij in pridobivanje podatkov iz različnih virov, hkrati pa je bilo treba zagotoviti skladnost z novimi regulativnimi zahtevami. Naučili smo se, kako pomembno je imeti jasno definirane notranje procese, usklajeno sodelovanje med različnimi poslovnimi področji in učinkovite sisteme za zbiranje ter preverjanje podatkov. Pomemben del procesa je bil tudi pregled poročila, ki ga je izvedel zunanji revizor (zagotovilo z omejenim obsegom), saj je bil zahteven, vendar ključnega pomena za preverjanje naših razkritij. Iz letošnje priprave poročila o trajnostnosti smo se veliko naučili in zdaj bolje razumemo, kako (še) izboljšati poročanje v prihodnje in kako optimizirati procese zbiranja ter preverjanja podatkov."
"Kot svetovalka za trajnostno poročanje, ki je v preteklih 2 letih sodelovala z več kot 15 podjetji, lahko rečem, da priprava na trajnostno poročanje ni lahka – zahteva dobro koordinacijo procesov, ustrezno razumevanje vsebin s strani širše skupine internih deležnikov, tudi vodstva, dovolj časa (ki ga na koncu vedno zmanjka), pa tudi spremembo miselnosti. Izkušnje kažejo, da je podjetjem težko poročati o vsebinah, kjer še nimajo ustreznih politik, ciljev, ukrepov, investicij in podatkov. A zavedati se morajo, da je namen poročanja transparentnost in ne tekmovanje, ustrezno identificirane in jasno predstavljene vrzeli pa naj usmerjajo nadaljnje korake v bolj trajnostno poslovanje. Kljub izzivom – od razumevanja standardov do različnih interpretacij – menim, da je ravno trajnostno poročanje v slovenskem prostoru prispevalo k veliko boljšemu poznavanju trajnostnih vsebin, k njihovi bolj sistematični obravnavi, in tudi k razumevanju, da skladnost s predpisi lahko vodi v strateške premike. Konec koncev je cilj ukrepanje, zato napovedane spremembe pri trajnostnem poročanju vidim kot priložnost, da se finančni in človeški viri usmerijo prav tja!"
